Kitajska gradbena podjetja bodo vložila do 7 milijard dolarjev v infrastrukturne projekte kot del dogovora med obema stranema o ustanovitvi skupnega podjetja Sicomines za baker in kobalt v Demokratični republiki Kongo, je družba sporočila v soboto.
Po izjavi sta se strani strinjali, da bosta ohranili sedanjo lastniško strukturo, medtem ko bosta kitajska partnerja, Sinohydro in China Railway Group, Kongu plačevala 1,2 odstotka letno licenčnin.
Vlada kongovskega predsednika Felixa Tshisekedija pregleduje dogovor, ki ga je dosegel njegov predhodnik Joseph Kabila. Po dogovoru so se kitajski partnerji strinjali, da bodo zgradili ceste in bolnišnice v zameno za 68-odstotni delež v skupnem podjetju z Gecamines, kongovskim državnim rudarskim podjetjem.


V skladu s sporazumom so se kitajski vlagatelji zavezali, da bodo porabili 3 milijarde dolarjev za infrastrukturne projekte, vendar je državni revizor Generalna uprava za fiskalni nadzor (IGF) lani zahteval, da se zaveza poveča na 20 milijard dolarjev.
Tshisekedi je svoji vladi naročil, naj opravi pogovore z vlagatelji pred obiskom Kitajske maja 2023. Njegov cilj je povečati delež Konga v skupnem podjetju z 32 odstotkov na 70 odstotkov.
"To je dogovor, ki koristi vsem," je na tiskovni konferenci povedal Jules Arlingert, predsednik Foruma za upravljanje interneta. Dodal je, da pogajanja niso bila lahka.
Ernest Mpararo, predsednik Lige za boj proti korupciji Konga, je dejal, da je napoved korak naprej, vendar je dejal, da bo Sicomines še vedno oproščen davka.
Omenil je tudi dolg po zadnjem dogovoru. Poročilo medvladnega foruma za upravljanje iz leta 2023 je pokazalo, da je bilo izvedenih le 822 milijonov dolarjev od obljubljenih 3 milijard dolarjev naložb v infrastrukturo.
Kongo je največji svetovni proizvajalec kobalta, ki je ključna sestavina baterij za električne avtomobile in mobilne telefone. Je tudi tretji največji proizvajalec bakra na svetu. Rudarsko industrijo v državi pretežno obvladujejo kitajska podjetja.
Tshisekedi, ki je bil decembra ponovno izvoljen, je sporazum podpisal v svojem inavguracijskem govoru 20. januarja.





